Ko se znajdemo v situaciji, da imamo na voljo večjo količino prostih sredstev, je prva dilema: kam z denarjem? Pustiti ga na bančnem računu, ga vezati v depozit ali ga takoj investirati? Odgovor ni enostaven, saj je odvisen od tržnih razmer, obrestnih mer in vaših osebnih ciljev. Pravilna razporeditev presežne likvidnosti pa lahko bistveno vpliva na dolgoročni donos in varnost portfelja.  

Merjenje priložnosti v obdobju nižjih obrestnih mer  

Ko obrestne mere padajo, varčevalni računi in klasični depoziti prinašajo manjši donos. V takšnem okolju se pojavi skušnjava, da bi presežek denarja takoj usmerili v naložbe z višjim potencialnim donosom. A pri tem je pomembno, da ohranimo ravnovesje med varnostjo in priložnostjo. Del sredstev mora vedno ostati hitro dostopen – to je naš likvidnostni “varnostni pas”.  

Kratkoročne depozitne alternative  

Namesto da bi višek denarja pustili na transakcijskem računu, lahko razmislimo o alternativah:   

• Denarni tržni skladi: ponujajo stabilnost, likvidnost in višje donose kot običajni varčevalni računi.
• Državne blagajniške menice (trezorji): kratkoročni vrednostni papirji z visoko varnostjo, ki so primerni za hranjenje presežka likvidnosti.
• Kratkoročne obveznice: omogočajo razmeroma varno donosnost in so primerne za obdobja, ko obrestne mere stagnirajo ali padajo.

Varnost proti donosnosti  

Vsak vlagatelj mora sam določiti, koliko varnosti je pripravljen zamenjati za višji potencialni donos.    

Najboljša praksa je kombinacija:   

• Likvidni del (rezerva za nujne primere, kratkoročne potrebe).
• Stabilni del (kratkoročni depoziti, državne obveznice).
• Rastni del (delnice, skladi, ETF-i), ki omogoča dolgoročno plemenitenje presežka.  

Taktični premiki in dostopnost  

Ena od prednosti presežne likvidnosti je, da omogoča hitro ukrepanje, ko se pojavijo nove naložbene priložnosti. Pomembno je, da sredstva ne postanejo “zaklenjena” za predolgo obdobje. Zato je smiselno kombinirati različne produkte z različno ročnostjo in likvidnostjo. Tako ostanemo pripravljeni za premike, ne da bi pri tem žrtvovali finančno stabilnost.  

Optimalna razporeditev presežne likvidnosti zahteva preudarnost in razpršitev. Del denarja naj ostane likviden za nepričakovane potrebe, drugi del naj bo varno naložen, tretji pa usmerjen v rast. S tem ohranimo dostopnost, zaščitimo vrednost in hkrati izkoristimo priložnosti, ki jih ponuja trg.