Mnogi imajo prihranke, vendar nimajo jasno določeno, čemu je posamezen del prihrankov namenjen. Na računu je lahko določen znesek, ki nam daje občutek varnosti, a hkrati z njim načrtujemo dopust, popravilo avtomobila, šolske potrebščine, novo opremo za dom in dolgoročne cilje.  

Na prvi pogled je to praktično. Vse je na enem mestu in zdi se, da imamo nadzor. Težava nastane takrat, ko iste prihranke hkrati upoštevamo za več različnih namenov.  

Če z istim zneskom načrtujemo dopust, finančno rezervo in dolgoročno varčevanje, v resnici nimamo jasne slike. Lahko se zgodi, da po dopustu ugotovimo, da smo porabili denar, ki naj bi bil namenjen varnosti. Ali pa nas nepričakovan strošek prisili, da se odpovemo cilju, za katerega smo že nekaj časa varčevali.  

Zato je ena najpomembnejših osnov osebnih financ ločevanje ciljev.  

Kaj je finančna rezerva?  

Finančna rezerva je denar, namenjen nepredvidenim situacijam. Njena glavna naloga ni ustvarjanje visokega donosa, ampak dostopnost, stabilnost in varnost.  

Uporabimo jo takrat, ko se zgodi nekaj, česar nismo mogli natančno načrtovati: popravilo avtomobila, nujno popravilo doma, zdravstveni izdatek, začasen izpad prihodka, višji račun ali druga nepričakovana obveznost.  

Zato finančna rezerva ni isti denar kot varčevanje za dopust. Dopust je načrtovan strošek.  

Rezerva pa je namenjena situacijam, ki jih ne moremo vnaprej natančno predvideti. Ta razlika se sliši preprosto, a v praksi je zelo pomembna. Če rezervo uporabljamo za načrtovane želje, v trenutku nepričakovanega stroška morda ne bo več na voljo.  

Zakaj finančna rezerva ni sklad za želje?

Ena najpogostejših napak pri osebnih financah je, da rezervo počasi začnemo uporabljati za stvari, ki niso nujne. Najprej za akcijski nakup, potem za dodaten izlet, nato za večji nakup, ki ni bil načrtovan, in na koncu za kritje meseca, v katerem smo porabili nekoliko preveč sredstev. Tako se finančna rezerva izgublja brez jasnega občutka, kam je šla.  

Če denar, ki naj bi bil namenjen varnosti, redno uporabljamo za želje, potem v resnici nimamo rezerve. Imamo samo prihranke, ki se občasno naberejo in nato porabijo.  

To ne pomeni, da si ne smemo privoščiti dopusta, daril, izletov ali prijetnih stvari. Pomeni samo, da je bolje, če zanje varčujemo ločeno. Tako lahko uživamo brez občutka, da smo s tem zmanjšali svojo osnovno finančno varnost.  

Tri osnovne kategorije prihrankov  

Za boljši pregled je smiselno sredstva razdeliti vsaj v tri osnovne kategorije. Prva kategorija je denar za sprotne stroške. Sem sodijo najemnina ali kredit, hrana, prevoz, računi, zavarovanja, šola, vrtec, naročnine in vse drugo, kar redno plačujemo.  

Druga kategorija je denar za načrtovane cilje. Sem spadajo dopust, večji nakupi, prenova, registracija avtomobila, prazniki, šolske potrebščine, izobraževanja ali druge stvari, za katere vemo, da bodo prišle.  

Tretja kategorija je finančna rezerva. Ta naj ostane namenjena nepredvidenim situacijam. Ko te tri kategorije ločimo, dobimo veliko bolj jasen občutek, koliko denarja imamo za kaj. To zmanjša zmedo in omogoča bolj mirne odločitve.  

Kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni cilji  

Poleg osnovne delitve je koristno razmišljati tudi o časovnem okviru.  

Kratkoročni cilji so tisti, ki jih pričakujemo v naslednjih mesecih: dopust, registracija avtomobila, šolske potrebščine, sezonski stroški ali večji račun.  

Srednjeročni cilji so tisti, za katere se pripravljamo dlje časa: nakup avtomobila, prenova doma, večje potovanje, dodatno izobraževanje ali ustvarjanje večje finančne rezerve.  

Dolgoročni cilji pa so povezani z večjo prihodnjo varnostjo: pokojnina, dolgoročno investiranje, zaščita družine, nakup nepremičnine ali prenos premoženja.  

Vsak cilj potrebuje drugačen pristop. Denar, ki ga bomo potrebovali čez tri mesece, ne sodi v isto kategorijo kot denar, ki ga namenjamo za obdobje čez deset ali dvajset let.  

Koliko finančne rezerve je dovolj?  

Splošno pravilo pravi, da je dobro imeti vsaj nekaj mesecev osnovnih življenjskih stroškov v rezervi. A točen znesek ni enak za vse.  

Odvisen je od prihodkov, stabilnosti zaposlitve, družinskih obveznosti, kreditov, zdravstvenih okoliščin, vrste dela in višine mesečnih stroškov. Samozaposleni, družine z otroki ali posamezniki z večjimi fiksnimi obveznostmi običajno potrebujejo večjo rezervo kot nekdo z zelo stabilnimi prihodki in nizkimi stroški.  

OECD v okviru finančne pismenosti poudarja, da višja finančna pismenost podpira boljše finančno blagostanje in večjo finančno odpornost. Med drugim so finančno pismeni posamezniki bolje pripravljeni na nepričakovane stroške in dohodkovne šoke.   To je bistvo finančne rezerve: ne gre za popoln nadzor nad življenjem, ampak za večjo pripravljenost na situacije, ki jih ne moremo vnaprej natančno načrtovati.  

Kako začeti, če rezerve še nimate?  

Finančne rezerve ni treba ustvariti čez noč. Bolj realno je začeti z manjšim ciljem. Najprej lahko določite prvi varnostni znesek, na primer znesek, ki pokrije en večji nepričakovan strošek. Nato ga postopoma povečujete. Pomembno je, da je znesek ločen od vsakodnevne porabe in od varčevanja za dopust ali druge želje.  

Pomaga tudi avtomatizacija. Če vsak mesec takoj po prejemu prihodka določen znesek prenesete na ločen račun, bo rezerva rasla bolj dosledno, kot če boste čakali, kaj ostane na koncu meseca.  

Pri osebnih financah pogosto ni odločilen velik enkraten korak, ampak doslednost.  

Kje hraniti finančno rezervo?  

Finančna rezerva mora biti dovolj hitro dostopna. To pomeni, da praviloma ni primerna za zelo tvegane, dolgoročne ali težko dostopne naložbe.  

Namen rezerve ni najvišji donos, ampak varnost in likvidnost. Če denar potrebujete hitro, mora biti na voljo brez velikih zapletov, čakanja ali neugodnega trenutka za prodajo naložbe.  

Zato je smiselno ločiti rezervo od investiranja. Investicije imajo lahko dolgoročni namen, rezerva pa mora služiti predvsem stabilnosti.  

Finančna rezerva ni isti denar kot varčevanje za dopust. Prav tako ni isti denar kot dolgoročne naložbe, spontani nakupi ali sprotni mesečni presežek. Je temelj finančne varnosti.  

Ko ločimo sredstva za sprotne stroške, načrtovane cilje in nepredvidene situacije, dobimo veliko bolj jasen pogled na svoje finance. Lažje uživamo v dopustu, lažje sprejemamo odločitve in lažje ohranimo mir, ko pride nepričakovan strošek.   Dober finančni sistem ni nujno zapleten. Mora pa biti dovolj pregleden, da vemo, kateri denar je namenjen današnjim željam, kateri prihodnjim ciljem in kateri naši varnosti.  

Če želite pregledati, ali so vaši cilji, rezerva, zavarovanja in dolgoročni načrti smiselno razporejeni, se lahko obrnete na svetovalce družbe Harvest.